Za veselje, ki ga je čakalo: velikonočno premišljevanjeSample

Pred križanjem so Jezusa bičali. Rimski vojaki so mu slekli zgornji del obleke in mu roke privezali na steber tako, da se je moral močno pripogniti in izpostaviti hrbtenico. Nato so ga bičali s 3-krakim bičem, sestavljenim iz treh usnjenih jermenov, povezanih s kosi kosti in kovinsko verigo.



Redni uvod v smrtno kazen je bilo bičanje. Z bičanjem so zapornika oslabili, da bi na križu hitreje umrl. Kazen je bila tako huda, da so številne žrtve umrle, še pred križanjem. Po tem grozljivem dejanju so bili mnogi paralizirani in le redki so ostali pri zavesti. Okrutno bičanje je raztrgalo Jezusovo kožo in razgalilo meso do kosti.



Bičanju je sledilo zasmehovanje. Vojaki so neusmiljeno, okrutno zasmehovali Sina Boga vsega stvarstva.



Ker so Jezusove muke že dosegle skrajne meje, je bil preslab, da bi mogel nesti svoj križ. Ko je dosegel vrh Golgote, je v njegovem dragocenem telesu ostalo le malo življenja.



Človek, ki je prevračal mize, pestoval majhne otroke, umiril vihar in obujal mrtve, zdaj krvavi v smrtnem boju. Njegova pljuča so se borila za vsak dih in v njegovih očeh se je zrcalila huda bolečina.



Ali so stražarji slišali Odrešenika, ko je hlastal za zrakom? Njegova mati, ki je bila priča njegovemu prvemu dragocenemu vdihu, ga je zdaj videla v zadnjih zdihljajih. Veselila se je ob njegovem prvem žvrgolenju, zdaj pa je morala stati in poslušati, kako se bori z bolečino.



V tistem trenutku bi lahko poklical 10.000 angelov in prišli bi ga rešit.



Lahko bi stopil s križa, a se je odločil, da tega ne bo storil. Odločil se je, da ne bo uporabil svoje moči. Čemu? Zakaj se ni rešil pred tem peklenskim zasmehovanjem?



Tam je ostal zate ... ker si bil TI tisto veselje, ki ga je čakalo. Ko je visel na Kalvariji, si bil v njegovih mislih ti.