Nevarne molitveSample

Pošlji mene

V nekaj desetletjih svojega službovanja v Cerkvi sem se srečal s skrajno osebnimi molitvenimi prošnjami tisočih ljudi. Vsak teden je na stotine potreb preplavljalo našo Cerkev, od molitvenih listkov do telefonskih klicev ali spletnih prošenj na socialnih omrežjih ali preko naše aplikacije. Torej ne boš presenečen, če ti povem, da je najbolj pogosta fraza, ki jo slišim vsak teden in jo tudi rad izpolnim: »Prosim vas, da molite za . . .«

V zadovoljstvo in čast mi je imeti to odgovornost, da se ustavim za trenutek in dvignem vse te potrebe pred Božji prestol, ga prosim za usmiljenje, ukrepanje, vodstvo, skrb, delovanje in čudeže za ljudi, ki jih poznam in ljubim. Vsak teden kdo prosi, naj Bog ozdravi ljubljeno osebo, ki je zbolela za rakom, naj pomaga sosedu najti službo ali naj obnovi razpadajoč zakon. Študenti prosijo, da bi se lahko vpisali na želeno fakulteto, prosijo za pomoč pri plačilu študija ali prebolevanju ločitve staršev. Nekateri molijo za sozakonca. Drugi prosijo za pomoč, da bi lahko odpustili osebi, ki jih je prizadela. 

Čeprav se prošnje razlikujejo, ljudje v osnovi prosijo Boga, naj naredi nekaj zanje ali za njihove ljubljene. Bog, pomagaj mi. Bog, pomagaj temu, ki ga imam rad. Gospod, potrebujem .... Oče, bi prosim naredil ...? 

Bog, stori nekaj zame. 

Prosim, usliši me ... zagotovo bi morali tako moliti. Vedno bi morali povabiti Boga in Njegovo prisotnost, moč in mir, da z njimi posreduje v našem življenju. Boga bi morali prositi, da za nas stori čudeže. Priporočati bi morali svoje ljubljene in se zavedati, da lahko Bog deluje v njihovem življenju. Boga bi morali iskati v vseh naših potrebah.

Toda ne smemo se ustaviti pri tem.

Kaj pa, če bi namesto prošenj Bogu, naj zgolj stori nekaj za nas, molili nevarno molitev samozanikanja in se dali na razpolago našemu nebeškemu Očetu?

Kaj, če bi molili molitev, ki je morda najbolj nevarna med vsemi?

»Pošlji me, Gospod. Uporabi me.«

Izaija je v Božji prisotnosti molil takšno molitev brezmejne razpoložljivosti. Prerok Stare zaveze pripoveduje o srečanju s Svetim, ko ga je Bog vprašal: »Koga naj pošljem? Kdo bo šel za nas?« (Iz 6,8a) Ne da bi vedel vse podrobnosti, ne da bi vedel kdaj ali kam, je Izaija molil to osupljivo molitev, ki je imela moč, da mu spremeni življenje: »Tukaj sem, pošlji mene!« (Iz 6,8b)

Bodi pozoren na to, da Izaija ni spraševal po podrobnostih. Boga ni vprašal, kam. Ali kdaj. Ali kaj se bo zgodilo. Zaradi tega se zdi ta molitev tako nevarna. »Bog, pošlji mene. Uporabi me. Ne sprašujem po podrobnostih. Ne zanimajo me koristi. Ali če bo lahko. Ali če mi bo všeč. Zaradi tega, kdor si — moj Bog, moj Kralj, moj Rešitelj — ti zaupam. Ker si vladar vesolja, ti predajam svojo voljo, vsak delček sebe. Vzemi moje misli, moje oči, moja usta, moja ušesa, moje srce, moje roke in moje noge in me vodi po svoji volji. Zaupam ti. Bog, moj odgovor je DA. Kakšno pa je vprašanje?«

Zamisli si, da moliš na takšen način. Si se naveličal varne molitve? Si se utrudil živeti za nepomembne stvari? Preziraš medlo, mlačno krščanstvo? Potem moli nevarno molitev.

Tukaj sem, Gospod.

Pošlji mene.