Bog me po vsem tem še vedno močno ljubi

V vrtincu novega življenja z Očetom lahko naslednje prebujenje občutiš bolj kot korak nazaj in ne naprej. Bog ti ponuja nekaj, kar si želiš in potrebuješ – vesel sprejem v Njegovem domu. Vendar se lahko tej vrnitvi nekaj znotraj tebe upira. Biti dobrodošel doma pri nebeškem Očetu in biti sprejet v družino (brez vprašanj in pogojev) lahko za tistega, ki je dolgo taval daleč od Boga, izgleda kot nekaj popolnoma nerealnega.

To stopnjo potovanja imenujemo prebujenje v ljubezen. Na tej točki si začnemo govoriti: »Tega si ne zaslužim.« Popolnoma nedoumljivo nam je, da nas Bog sprejema. Toda to, kar Bog govori in dela, je popolno nasprotje naši predstavi o tem, kaj si zaslužimo, zato pridemo do neverjetnega spoznanja: »Bog nas po vsem tem še vedno močno ljubi.«

Opaziš lahko, zakaj naše vračanje nazaj proti domu spremlja duhovni boj. Sami o sebi imamo določena prepričanja, a Bog ima popolnoma drugačna. V svoji preteklosti vidimo polno napak in stvari, ki se jih sramujemo, on pa nas gleda z ljubeznijo in sočutjem.

Zato je to prebujenje tako velik preboj. Mogoče prvič spoznavamo, da si nihče od nas v bistvu ne zasluži še ene možnosti, nihče od nas si ne zasluži odpuščanja in brezpogojne ljubezni. Vendar vse to prejemamo! Tudi ti to prejemaš! Vsega tega si ne zaslužiš, Bog pa ti to vseeno daje.

Vsak od nas pozna ta zlajnani glas sramu. Sramota nam šepeta: »Ti res nisi pomemben« in »Nisi ljubljen«. Sram kriči: »Zate ni več možnosti!« Sram pripelje do samoobtoževanja in ko se srečamo z milostjo, se zalotimo pri ponavljanju podobnih stavkov: »Tega si ne zaslužim.«

Ne dovoli, da te pretekle napake in neuspehi opredeljujejo. To je glas sramu. Nisi to, kar si ali nisi naredil. Nisi to, kar ti je bilo storjeno. Ti si to, kar pravi Bog. Si Njegov otrok.

Ali se v tebi bije duhovni boj? Če je tako, kako bi ga opisal?