Kako po spontanem splavu ali drugi izgubi žalovati v upanju (Adriel Booker)Sample

Prvi dan

Odrini na globoko

Božja beseda: Žalostinke 3,19–24

Mogoče je tvoja žalost še sveža in skeli in ti si še vedno nisi opomogla od zadušljivega udarca nedavnega spontanega splava. Ali pa te je mogoče zaradi davno zakopane bolečine žalost znova začela razjedati. Odgovora na vesoljni »zakaj« je do spontanega splava prišlo nimam, lahko pa ti dam potrditev ter ti pomagam razumeti tvojo bolečino in žalost. Želela bi te prijeti za roko, da bi skupaj zrli proti dnevu, ko bo Jezus naredil vse novo. 

Ko je v dneh po prvem spontanem splavu žalost udarila z neverjetno močjo, sem prišla do naslednjega spoznanja: če takrat ne bi odrinila na globoko, bi me valovi žalosti udarili z vso močjo. Pri deskanju se temu reče »račji potop«, po apostolu Pavlu pa, da je naše življenje »skrito s Kristusom v Bogu« (Kol 3,3).

Jaz temu pravim preživetje. 

Ko sva z možem zaradi spontanih splavov izgubila najino hčerko Scarlett Grace in nato še dva dojenčka, sem začela vaditi svoj odriv na globoko. Takrat sem prišla do spoznanja, da je to pravzaprav več kot zgolj preživetje. Bilo je povabilo: bom na globokem našla Jezusa? 

Normalno je, da smo med doživljanjem osebne travme polni vprašanj. Zakaj se mora to dogajati prav meni? Je to moja krivda? Zakaj Bog to dopušča? Me kaznuje za kakšno stvar? Kaj pa, če Bog ni tisti, za katerega sem mislila, da je? Kako naj nadaljujem z življenjem kot nekoč? Se bom še kdaj počutila normalno? Ali sta Bog in njegova dobrota sploh resnična? Kaj pa, če je vsa moja vera zgolj prevara? 

Ker žalost po spontanem splavu pogosto ostane neizrečena, lahko tovrstna vprašanja požrejo dušo in zaupanje ženske, ko poskuša na skrivaj prevzeti njihovo breme. A moram ti povedati naslednje: morda se zdi nemogoče, vendar to zmoreš. Lahko izgubiš in žaluješ in upaš. Žalost nam lahko in včasih tudi bo spodnesla tla pod nogami. Lahko pa se naučimo dihati tudi na globokem. Morda se tam celo naučimo odpreti oči. Žalovati z upanjem. Morda boš potrta ali strtega srca, a to te ne bo uničilo. Morda boš celo ugotovila, da si v svoji šibkosti močnejša, kot si misliš. 

Kakšna vprašanja se ti ob tvoji izgubi trenutno porajajo? Zapiši si jih.